Olimje (5. marca)
Kot poroča naša neumorna Simonca, so tudi Kresovi “polveterani”, oziroma njihove mlade družine vsestansko dejavni. Piše, kako jih razposajena mladež priganja, da so še vedno živahni, tako podnevi kot ponoči. Čeprav je za ponočno živahnost lahko kriva tudi huda kri!? Ker so se prepričali, da so Brankine vaje za telesno in duševno pripravljenost čedalje bolj naporne (bliža se 35-letnica!), so šli moči nabirat v toplo vodo v Olimje. Čofotali in plavali so po dolenjsko in po gorenjsko. Po čofotanju so si privoščili palačinke, naraščaj pa je vsem za kratek čas prav milo prepeval. Ena gospa iz Francije si ni mogla kaj, da jih ne bi pritisnila.
Mežikovi so zdaj trije (31. maja)
Ponedeljkov večer je osrečil Mežikovo družinico v Trebnjem: Mojca je v novomeški porodnišnici nekaj minut po dvaindvajseti povila 52 centimetrov veliko (dolgo!) in že malo skuštrano Tinkaro. Punci je natančna tehtnica odmerila 3480 gramov sporoča stric Tomaž. Očka Mitja, vulgo MM, pa bo, kot velik prijatelj folklore, naraščajnico kmalu vpisal med kresničke.
Petič na Kolpi (od 2. do 4. julija)
Enaindvajset najpogumnejših Kresovcev se je v soboto spustilo v raftih po divjih vodah mejne reke od Vasi-Fare do Madroniča v Prelesju. Dobrih 24 kilometrov, vse jezove in vse brzice smo premagali v šestih urah, potem pa še pečenega pujska za povrh. Sicer je za kuhinjo skrbela naša nepozabna Metoda (pomagale so ji pravzaprav vse vrle dame), za pristno kapljico pa lastni dobavitelji. Količine so poslovna tajna, vendar lahko povem, da je bilo pijače komaj dovolj (kisle vode je ostalo!), kar naj bo v poduk za naprej. Najbolj sestradani so si za nedeljsko kosilo privoščili še forelce, ve se kje! Slikali so Franci, Janko in Marjan.
Tamburaški piknik (13. septembra)
Vaje na pikniku – to je tapravo! V ponedeljek smo jih opravili na Gornjih Kamencah pri Filipovih, kjer hišca na samem stoji, kot je spesnila Marica B. zborovsko rojstnodnevno čestitko Marici F., ki je prav ob tej priložnosti praznovala obletnico rojstva. Da se je bolj splačalo, smo proslavili še njenega nedeljskega slavljenca Tineta, ki je v ta namen spekel slastnega pujska, in mimogrede tudi Milana, ki smo mu zapeli že v avtobusu ob povratku iz Kamnika. Trojno slavje torej. Letošnja jesen daje še kar nekaj priložnosti, saj razen službenega kostanjevega, ponujajo podobne piknike najmanj trije naši obletničarji. Rezervirajte si pravočasno! Foto: Peter B., Marjan
Dve diplomi pa še kaj (17. septembra)
Zaradi napovedi perečih silnih poplav smo se v petek pozno popoldne zatekli kar v smolenski gasilski dom na dile, kjer je naš vrli mojster Robi, da ne bi Darjina in druga deca pomrznila, strokovno zakuril, ostanek brigade pa je pod kapom pred hišo požrtvovalno gasil – s cvičkom. Pripravljeni na vse najhujše smo se tudi malo podprli, za kar sta vzorno poskrbela Tina P. in Tomaž vulgo Marjanko, ki sta pravkar diplomirala, prva bo sodnikarca, drugi pa žovnir za mašine. Temu uspehu na čast smo se tudi kušvali, čestitali in darovali: Tini taprav kladu, da bo v kuhinji tolkla po mizi, če bo Matjaž preveč nergal, Marjanko pa je dokazal, da zna darovane posamezne tipke, s pomočjo bodoče Mateje, postaviti na prava mesta v bodočo tipkovnico. Preostali čas smo porabili za petje in ringa-raja, s kanonom se je učil Marjan.
Blažiči imajo sina (22. septembra)
Skrajno zarana, danes ob 01:08, je prikojal na svet Žiga, najmlajši v rodbini na Kamencah. Na vagi je potegnil 3350 gramov, v dolžino pa so mu namerili 510 mm. Vsem trem, Eriki, Gregorju in Žigi od srca čestitamo in želimo čvrsto zdravje!
Žurka najmlajšemu Blažiču na čast se je potem razcvetela pod brajdo pri Barbotu na Dobravi. Da bo fant znal plavat, sta poskrbela srečni očka in dedek Milan, se pravi, da domačega od zida ni manjkalo, babici in njune pomočnice pa tudi, da nihče ni šel lačen v dolino. Zamurgljalo je še kakšnih osem godčevskih in pevskih ansamblov, saj se okrog Gregorja po navadi vsem popravi posluh. Fotke pa so tukaj.
Joži in Vinko (4. oktobra)
Kam to pride, kam to gre, to večno žuranje…? Kaže, da bo pri tamburaših praznovanje dveh rojstnih dni hkrati postalo kresovsko ljudsko izročilo, saj smo po Filipovih in Hančičevih imeli tokrat “vaje” pri Sladoljevih. Ker nas je zbrano občinstvo vztrajno spodbujalo s ploskanjem, sploh nismo odnehali. Odbrenkali in odpeli smo skoraj vse, kar znamo, pa še kaj zraven. Da o pojedini sploh ne govorim! Foto: drašički Jože S. in Marjan.
Pri Milanu (11. oktobra)
V ponedeljek smo uspešno izpeljali generalko za Kresov kostanjev piknik 23. oktobra, hkrati pa, da bo res dolgo živel, še trejič proslavili Milanov rojstni dan. Zbrali smo se, kot je zdaj že prava tamburaška navada, v prelepem okolju njegovega hramčka v Cerovcu nad Podturnom pri Dolenjskih Toplicah. Manjkalo ni niti mladega mošta, niti izvrstnega kostanja, pelo pa se je tudi, kolikor so grla dala. Slikce: Marjan in Milanova Fani.
Sita klapa (18. oktobra)
Kresovci smo za zadovoljevanje prehrambenih potreb po napornih pevskih, muzikalnih in rajalnih vajah našli novo pribežališče pri Jakatu na Florjanovem trgu. Hkrati, ko smo ugotovili, da objavljeni urnik za tamburaše ni izvedljiv, ker takrat tam plešejo neki otroci, smo se zbrali na vajah že četrtič izven slovitega KuCe Janeza Trdine: tokrat nas je na pečenice in čevapčiče povabil Marjan, ki se je spet postaral, pa čeprav samo za eno leto. Kušvanje ga je sicer pomladilo za kakšna tri leta, pa se sploh ne sekira, bevanda z metliško in ledom posebej mu vseeno izvrstno tekne. Slikal je samosprožilec, en sam posnetek, pa ta dober!
Kostanjev piknik (23. oktobra)
Pujsek na ražnju, kostanj in mošt so bili bolj za mamac, edino kostanja in čebule je bilo res na pretek, no, pa tudi cvička, klobas, vratovine, peciva in sadja ni manjkalo, le Joško je z Ajvarjem prišel malo pozneje. Sicer na krmo ni bilo časa misliti – zvrhano podstrešje gasilnega doma v Smolenji vasi je tokrat utripalo v silni ihti vrlih kresovk in kresovcev, starejših in mlajših, enih s sedmimi križi na pukli, enih komaj mesec in en dan na svetu! Za prvo mizo je Kati učila neumorne veteranke vezti vzorce (pazi: richelieu!) za péče, pri drugi je bolj moška posadka kaširala maske za štajersko, za tretjo so ta mlade zlagale šopke, ki jih bodo med plesom dajale fantom, za četrto sta dva mlada Erikina plesalca merkala njenega dojenčka, na sredi sobe so dekleta vadila zavezovanje rute, možaki so pred hišo pili in mešali kostanj, od šefice slabša polovica je pa slikal, tako da nikomur ni bilo dolgčas. V poznih večernih urah se je vse srečno končalo in vsi komaj čakamo, da bo spet kakšen pujsek!
Prednovoletna žurka (18. decembra)
Začelo se je že zgodaj popoldne s pohodom Kresove brigade šestdesetih najpogumnejših v Gričice pod Gačami, kjer nas je v izbi pri Mateju čakal kuhanček z vročimi klobasami, za žejo pa so tekli: dolenjski posebnež, sadni sok, razno vodovje in zdravilne kapljice iz posebne flaške. Ko smo se vrnili v Dom Lipa v Črmošnjicah, so se maligani že toliko razkadili, da smo se lahko lotili “silvesterskega menija”. Kot ponavadi so se oldtajmerji zbrali za svojo mizo, juniorji pa za svojo, tako, da jih je šele ta novi Gregor s harmoniko pregnal na plesišče. Potem pa se je z družabnimi igrami vzdušje le razvnelo in Kres je bil spet stari, razigrani šopek veselih folklornikov. Obiskal in obdaril nas je tudi čisto pravi amerikanski Božiček, potem pa je izbruhnilo krščevanje Kresovih fazanov in fazank. Tri folklorniške stare bajte z Robijem na čelu so imele polne roke dela, da so vse spravili na štuparamo, vse preizkusili s cvičkom, če so zvesti Dolenjci in Dolenjke, in vsakega z brco v rit usmerili na pravo pot. Gromozanski polnočni ognjemet je zaključil uradni del večera in odprl rajanje brez meja – do zgodnjih jutranjih ur. In prijazno smrčanje je zavalovilo nad zasneženimi Črmošnjicami. Slikali so Marjan & Co.
Babica na kvadrat (29. decembra)
Šefici je že v drugo ratalo: v sredo je spet postala babica, tokrat Danilini in Primoževi prvorojenki Zoji (Marjan mora zdaj prenočevati pri dvakrat stari mami!). Vnučka se dobro drži, babi in dedi tudi, starša pa se morata že po defoltu. Samo še med Kresove plesalke jo morata vpisati, pa bo komplet kompleten.
Pranje grehov (30. decembra)
Naj bi se navzlic protestom zaposlenih zaradi zgodnjega odhoda luftarjev vršilo v Čateških Toplicah. Baje sta se pranja udeležila dva (s številko 2) od 130-članskega Folklornega društva Kres, ki sta se prala (?) do naslednjega dne do poldevetih. Sta že morala imeti dosti grehov?! Poročila še nimamo, fotk tudi ne.
Slovo od 2010 (28. decembra)
Najskrbnejši so v četrtek – po nesojenih vajah – ugotovili, da še nismo poizkusili letošnih zimskih dobrot (najbrž so pred to ugotovitvijo poizkusili nekaj litrov tekočih jesenskih dobrot, da so pozabili na Matejeve klobase na Gričicah) in odločili, da bomo to pokušino letos izvedli v torek, pozor! z Matejevimi klobasami na Gričicah. Bilo je tudi zelje, zemf in cviček in ena nova punca, kar vse ste neudeleženi, prav vam je, zamudili. Vrh večera je bil prihod dveh šokcev (eden je bil naš) s skoraj petimi litri prvorazredne semiške kapljice. Prav vam je, tudi to ste zamudili. Prilka zamujena, ne vrne se nobena. Foto: Marjan.