Kresovci odhajamo na Poljsko
Člani vodilne skupine Folklornega društva Kres smo odšli na festival na Loljsko. V kraju Olecko se bomo skupaj s Srbi, Romuni, Madžari, Estonci ter domačini udeležili mednarodnega festivala.
Kres gori v štajerski prestolnici
Sobotno jutro je bilo za marsikaterega kresovca resnično naporno, saj smo se na pot proti štajerski prestolnici odpravili že ob 5.30 uri. Ja, zjutraj. Takrat ko so nekateri plesalci končali nočno službo, drugi prišli iz veselice, iz službene poti, ali pa iz tople/hladne postelje. V Mariboru so nas pričakali pred domom Lizike Jančar prijazne vodičke, katere so bile z nami preko celega dne. Po kratki povorki preko glavnega mostu in po centru, smo se zaustavili na Glavnem trgu, kjer nas je pričakala množica naključnih sobotnih kofetarjev, katerim smo vse skupine, nastopajoče na festivalu Folkart, zaplesale predstavitveni ples, s katerim smo povabili množico na večerni koncert.
Popoldanski počitek smo izkoristili za nabiranje energije ob Togo kavi, katera nas je bolj poživila, kot če bi vrečke določenega čaja zvijali.
Skupine iz Kostarike, Fidžija, Argentine, Finske, Kazahstana, Srbije in Slovenije smo večerno vzdušje dvignili na nivo. V dvoinpol urnem nastopu so se nekatere skupine predstavile tudi po 3 krat, po končanem skupnem delu, pa smo se že po polnoči sprehodili do Drave, kjer smo si ogledali veličasten 13 minutni ognjemet. Po drugi večerji v domu Lizike, smo se utrujeni od sonca in neprespanih noči, vrnili v rodno Novo mesto po 23h urah. Kljub temu, da smo bili utrujeni, smo se imeli lepo, kar si lahko ogledate tudi v naših slikah ter v kratkem filmčku.
zadnje SMS vaje
Člani mlajše veteranske skupine FD Kres so imeli v torek, 7. junija 2016, zadnje vaje pred dopusti. Kako so jih preživeli, si oglejte v rubriki kresovci – kresova kronika 2016.
revija ljudskih pevcev
Območna prireditev Naj zveni ljudska pesem je pregledna predstavitev poustvarjalnosti pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem novomeške izpostave JSKD.
Ker smo v decembru 2015 obnovili in pomladili pevsko skupino, smo se kresovci odločili, da svoje znanje pokažemo tudi ostalim. Zato se je kresova pevska skupina Li-Lá udeležila omenjenega srečanja v sredo, 18. maja 2016, v Hiši žive dediščine v Beli Cerkvi. Kot najmlajši smo poželi največji aplavz, kar nam je dalo nov zagon za vadbo.
Strokovna spremljevalka območnega srečanja pevcev ljudskih pesmi je bila dr. Mojca Kovačič, katera nam je dala dobre usmeritve za delo v naprej. Tako vodja pevske skupine Li-Lá Nina Šalamon kot umetniška vodja FD Kres Branka Moškon, pa sta bili z našim nastopom zadovoljni.
Pevska skupina Li-Lá na To smo mi
Pevska skupina Li-Lá deluje pod okriljem Folklornega društva Kres od decembra 2015. Skupino vodi Nina Šalamon. Nastopile so na prireditvi To smo mi v organizaciji JSKD Novo mesto in ZKD Novo mesto v Hiši kulinarike Novo mesto. Dekleta so dokazala, da so kljub začetniški tremi na prvem javnem nastopu, dovolj pevsko podkovane, da so pobrale velik aplavz. To jim daje novo moč in zagon za nove nastope.
Tamburaši na Slakovi poti
Sobotno sončno jutro se je prelevilo v krasen dan, katerega je marsikdo izkoristil za dela na prostem za sprostitev ali pa je odšel na pohod po Slakovi poti po Trški gori. Na slednjo so se podali tudi tamburaši Folklornega društva Kres, kateri so ob cerkvi Marijinega rojstva zaigrali nekaj ljudskih, pohodniki pa so kljub utrujenim nogam ob temu še zaplesali.
Pohodniška pot Po Slakovi poti je urejena v spomin dolenjskega virtuoza na frajtonarici in legendo narodno zabavne glasbe Lojzeta Slaka. Trška gora je ena najbolj znamenitih slovenskih vinskih goric, kjer je na njenem južnem pobočju največ zidanic na svetu in kjer pridelujejo odličen cviček. Severno pobočje je gozdnato. Vrh Trške gore krasi romarska cerkev Marijinega rojstva, ki jo že leta 1135 skupaj z vinskim dvorom (Weinhoff) in bližnjimi vinogradi v svoji darovnici stiškemu samostanu omenja oglejski patriarh Peregrin. Na vrhu Trške gore (428 m) ob cerkvi Marijinega rojstva, že stoletja rastejo tudi lipe. Najstarejša in najmogočnejša ima v prsnem obsegu kar 830 centimetrov. Ocenjujejo, da je stara preko štiristo let in je najdebelejša dolenjska lipa. Ima votlo deblo, kamor se lahko stisne lepa gručica ljudi, dnišče je umetelno razraščeno, na višini treh metrov pa se vzpenja košata zelena krošnja, v senci katere čaka svoje obiskovalce starodavna kamnita miza. Organiziran pohod poteka v začetku meseca maja. (vir: Slovenia.info)
fotografija: Primož Gregorčič
