Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Kresovec
O ohceti se piše
Lí-Lá pomagali pri odprtju nove ceste
Nova cesta na vasi je lahko le majhen korak za izboljšanje življenja ali pa pot za mnogotere korake. Tega se zavedajo prebivalci Dobrave pri Stranju, ki so v sredo, 26. junija 2019, dobili le nekaj sto metrov asfaltirane ceste. Pa je kljub temu bil to glavni dogodek v juniju na vasi. Da je temu res tako gre pričati dejstvo, da so se na otvoritvi tega odseka zbrali tako župnik kot župan, vsi vaščani in pevci. Tudi pevci Folklornega društva Kres znani kot Lí-Lá. S tremi pesmimi smo pomagali pri oblikovanju proslave, katera se je zaključila s skorajda mini vaško veselico, kjer se je jedel odojk, pekli čevapčiči in sok je tekel v potokih.
Takšnim dogodkom radi prisostvujemo in pomagamo vaščanom k boljšemu življenju.
Rusinje ali Nizozemke – katere so bolj poskočne?
Danes zvečer smo “testirali”, katere upokojenke so bolj poskočne? Ali so to rusinje, armenke, nizozemke ali kar slovenke? Prvič se nam je zgodilo, da smo imeli med gledalci samo dva moška, ostalih okoli pet ducatov gledalcev, pa sama dekleta okoli 30-ega leta (rojene). Ob povabilu na ples je kričala “njet njet, ja ne mogu tancat”, a ko si ji omenil, da bo samo ras dva levo desno cigu migu, smo bili takoj na “aaaa, to mogu”. In že smo se vrteli.
Nocoj je bila animacija prav posebna za dva naša plesalca. V bistvu plesalca in plesalko, Žigata in Tjašo, ki smo ju pričeli uvajati v vodilno skupino, saj sta že dovolj zrela, da prestopita iz mladincev k “taglavni” skupini. Bolje, da ju že sedaj vpeljemo, da bosta septembra, ko prestopita v vodilno skupino, že pripravljena na nastope. In lahko ju potrdimo, saj sta se dobro obnesla.
Kres na kresovanju v Mokronogu
Kresovci smo bili povabjleni na kresovanje v Mokronog. Kresna noč je znana kot najdaljši dan in v čast temu, da pomagamo soncu podaljšati dan, se prižigajo kresovi po vsej Sloveniji. Kresovci smo na mokronoški prireditvi zaplesali s člani vodilne skupine in kresovih tamburašev. Vzdušje je naraščalo in se stopnjevalo vse do poznih nočnih ur, ko sta nastopila ansambel Novi spomini in Špela Grošelj.
Vzdušje je bilo res posebno, saj je tip pred pričetkom prireditve dolino zajelo močno neurje in poplavilo prireditveni šotor, a se je stanje umirilo ob začetku kresovanja. A glej ga zlomka, ravno ob prižigu kresa, ko bi kresovci morali ponovno zaplesati in “zatamburirati”, se je uscalo 🙂 Tako da smo se odmaknili pod streho in zalili še iz znotraj, da ni prišlo do neuravnoteženosti pri vlažnosti zunaj / znotraj.
Kresova ohcet po starem v Dolenjskem listu
O naši ohceti so pisali tudi v Dolenjskem listu.
Ohcet po starem 2019
Pa smo oddali še eno nevesto. Naša mlada nevesta je šla v novo družino živet. Mati so jo sprejeli odptih rok, saj so spoznali, da je pridno dekle.
Tako smo uprizorili na Glavnem trgu v Novem mestu, kjer smo prikazali v igri, plesu in petju vse kar se je dogajalo v času poroke pred sto leti. Vse od prihoda mladih fantov z vozom do doma mladenke, do barantanja za nevesto, šrange, ohceti in ob njen povezanih vseh dogodkov in običajev kot so voglarji, kamelarji, obešanje perila in podobno. Na koncu je družina sprejela tamlado in tadruga družina prisvojila tamladga, mi pa smo se s svati oz našimi obiskovalci na trgu zadržali še dolgo v noč, saj hrane in pijače je bilo še dovolj.
Za svate je poskrbel M&P catering, za nevesto in ženina so poskrbele gospe iz Društva kmečkih žena Novo mesto, na pomoč so nam priskočili tudi Muzej Novo mesto in Zavod Novo mesto. Pri organizaciji projekta nam je pomagala Mestna občina Novo mesto in kabinet župana, projekt pa je podprla tudi Krka tovarna zdravil Novo mesto, KZ Krka Novo mesto ter Dana iz Mirne.
Boste slišali pismo ženitovanjsko, ki se bere čist po kranjsko,
bere se takó, da ga lahko zastopi vsakdo.
Med gorámi in ženámi in nevesti prav zvesti,
zdej boste slišali vse, kaj nevesta pernese h_hiši.
Vse kar prnese h_hiši, se nej sliši.
Zdej boste slišali, kok bo mela svoje lastne dote:
tri pečene šmarne krote,
ene strte grable pa ne debele žnable,
ano brejo gos pa_n velek krevlast nos,
ano mačko brljávo, pa_no kakoš rjavo,
šest mérenkov krempirja, sedem pa repenga perja,
sedem vátalov perila, bowh pa brez števila,
ane krmežláve ači pa še več drugih reči.
Zdej ji pa še ženen zapiše ená lastnina tam za kravja dalina,
tist ta dowg nográd, tam z kačje rid,
dau lahk dala vsakmu pit,
pa tisto ta dowgo nivo wšenic na pol,
kóker nóu zrela nekol.
Zdej se naj pa tukaj vsak podpiše,
kedor tukej kešno pravico išče,
norc pa je ta, kdor to za resnico ima.
Toj biu an pastapáč Jurij Prekindráč,
drug pa vsi srborit me pišite v~rit.
FOto: Igor Vidmar in Jure Moškon
jutri se bomo ženili
V petek, 21. junija 2019, se bosta dva mlada kresovca poročila na Glavnem trgu. Seveda ne bo čisto prava poroka, ki bi bila veljavna po trenutnih zakonih, bomo pa kresovci v sodelovanjunz mestno občino Novo mesto uprizorili poroko po starem. Ne bomo pozabili niti na običaje, ki so se ponavadi izvajali pred in med poroko.
Kot se spodobi za vsako poroko, bomo poskrbeli tudi za hrano in jedačo, da naši “svatje” na trgu ne bodo lačni ali žejni. Za pogostitev bo poskrbel Catering M&P, na pomoč pa nam je priskočila tudi Dana iz Mirne, KZ Krka, dogodek pa podpira tudi KRKA d.d. , tovarna zdravil iz Novega mesta.
animacija v šestici
Sodelovanje z Židano marelo je že skoraj naša tradicija. Zato smo se tudi v sredo, 12. junija 2019, odpravili v Ljubljano, da razveselimo tuje goste, jih naučimo kakšne plese ter se z njimi poveselimo. Tokrat smo imeli dvojno skupino na istem mestu. V najstarejši ljubljanski gostilni, v Šestici, smo hkrati animirali dve skupini, eno v piceriji ob terasi, drugo pa ob kaminu v samem “centru” gostilne. Gostje pa … kaj lahko drugega sploh pričakujemo kot pa to, da so bili nad našo ponudbo navdušeni.
kres v šmarjeti
Tokrat smo kresovci se razigrali v Termah Šmarješke Toplice za večinoma slovenske goste. Torek, 11. junija 2019 je bil torej rezerviran v večini za domače goste, ki pa v tem času ne hodijo na dopust, ampak so tam napoteni na podlagi napotnic. Torej so želeli sodelovati, pa niso imeli moči. Lahko rečemo, da so jih srbele bergle, da bi zaplesali z nami, pa jim zdravje ni dopuščalo. A vseeno se jih je našlo nekaj, kateri so imeli dovolj moči, da so se spopadali z nami v ljudskih plesih.
